Po nizu izjemnih predstav se portugalskega napadalnega vezista že drži vzdevek “Rešitelj”. Nekateri vztrajajo pri krilatici Bruno efekt. Po novem imamo igro Manchester United spet radi tako zelo, kot smo jo imeli nekoč. Toda. Ali res drži, da je Fernandes edini upravičenec za čestitko in pohvalo v moštvu, ki na zadnjih šestnajstih tekmah v vseh tekmovanji ni premagal nihče.
Delovanje stroja Manchester Uniteda je znova navdušujoče. Nedeljska zmaga z izidom 5:2 proti Bournemouthu je bila super-kul. Uigran napadalski trio Mason Greenwood (18), Marcus Rashford (22) in Anthony Martial (24) po ponovnem zagonu Premier lige daje vtis, kot da nasprotnike serijsko ubija, in to že vso sezono. A vemo, da temu ni tako. Greenwood, ki je z dvema krasnima zadetkoma blestel na merjenju z izpadajočim Bournemouthom, se je v prvo postavo pririnil šele nedavno. Njegova letošnja okvirna statistika kaže, da je nastopil na skupno 26-ih premierligaških tekmah, 19-krat kot uporabljena rezerva.
Renesansa Manchester Uniteda – v nedeljo je na svojem Old Traffordu pet zadetkov tekmecu nasul prvič po osmih letih in pol – se udejanja od konca januarskega prestopnega roka, ko se je v Manchester preselil Bruno Fernandes. To jasno potrjuje tosezonsko povprečje: število Unitedovih golov na tekmo pred Fernandesom – 1,5 v primerjavi s številom Unitedovih zadetkov s Fernandesom – 2,2.
Nekdanjega zvezdnika Sportinga je skavtska služba Rdečih vragov začela resno opazovati že lansko pomlad. Torej. Prav nič ni presenetljivega ob vprašanju, zakaj United portugalskega reprezentanta v Anglijo ni zvabil že prej, že ob začetku letošnje sezone. Unitedov biokratski mlin je tedaj (podobno kot tudi zdaj) deloval zelo počasi. Kot je znano sta lanski prestop Romeluja Lukakuja in kasnejša posoja Alexisa Sancheza, v obeh primerih v milanski Inter, potekala polžje. Sporting pa je v tistem času za Fernandesov prestop zahteval precej več (okrog 80 milijonov evrov) kot pa je zanj iztržil pozneje – 53 milijonov evrov, plus bonitete na račun igralčevega učinka.
Lanskega decembra je bilo dokončno dogovorjeno, da bo zdaj 25-letni vezist za Manchester United ob rednem igranju in doseganju zadetkov svoj novi klub poleg fiksnih 53 veljal še dodatnih 25 milijonov evrov. Slednje se uresničuje. To pomeni, da bo Manchester United v naslednjih petih letih – Fernandes je s klubom z Old Trafforda sklenil pet in pol letno pogodbo – lizbonskemu klubu skupno nakazal ne prav dosti manj od 80 milijonov evrov.
Zdaj ko sta Fernandesova energičnost in taktična modrost že preverjeni, se zdi cena 80 milijonov za véliki United in njegove standarde še kar ugodna, vsekakor pa upravičena kupčija. Dilema, ki nikoli ne bo dobila empiričnega dogovora pa ostaja: ali bi bil danes Manchester United s Fernandesom v kadru že od lanskega septembra na premierligaški tabeli višje kot 5., če ne celo z ramo ob rami sosedu Cityju, ali pa kar pred njim – kdo ve?
Toda Manchester Uniteda v zmagovalni pospešek ni pognal Fernandes sam, pa čeprav je njegova osebna statistična karta skriva nadvse impresiven dobropis: v devetih ligaških nastopih – šest zadetkov in pet asistenc. Uau! A kot že omenjano, je moral tudi Greenwood premierligaško dozoreti. Za to mu je še kako koristil peterec zadetkov, ki jih je do marca zbral v Ligi Evropa. Aktualna Unitedova napadalna trojica je za priprave na strelski pohod, ki traja, preprosto potrebovala nekaj časa več.
Načeloma bi lahko rekli, da je istočasno s Fernandesovim dvigom “moral” v malenkost slabšo formo zaplužiti tudi mladi Scott McTominay. Za 23-letnega Škota je dolgo veljalo, da postaja premeten ofenzivec, pri čemer ima vse lastnosti rojaka Darrena Fletcherja (Unitedovec vse od leta 2003 do 2015) in Michaela Carricka (prav tako dvanajst let vezist Uniteda, med 2006 in 2018). Stabilna destruktivna in dobra podajalska dediščina Fletcherja in Carricka (sedanjega trenerja prvega moštva) se je še prej prenesla na Nemanjo Matića. Srba je v United iz Chelseaja z 45 milijoni evrov poleti 2017 zvabil Jose Mourinho. Ko torej iz današnjega gledišča analiziramo kratko razvojno zgodovino vezne vrste Manchester Uniteda, brez težav ugotovimo, da Fernandes sam ni edini pozitivni faktor. Ali pač.
Fernandesove podaje napadalcem so precej bolj drzne in intenzivne kot pa so (bile) McTominayjeve. Obenem pa mora v takšni postavitvneni konstalaciji izrazito bolj odločno in zbrano nastopati Matić, ki je – tako kot Paul Pogba – postavljen za Portugalcem. In stari znanec Nemanja (31) deluje točno tako – zanesljivo in čvrsto.
Rezultati njegovih dobre forme, spretnosti in izkušenj sta dve. Po-koronsko smo Matića prvič videli v akciji od 78.minute derbija med zdaj Mourinhovim Tottenhamom in Manchester Unitedom. To je bilo 19.junija. Tri minute po Matićevem vstopu si je United priigral enajstmetrovko, iz katere je izid izenačil – kdo je bil že strelec? Fernandes, kakopak! Matić v začetni postavi od takrat ne manjka. Zadnja novica iz tabora Rdečih vragov pa Srbu laska tudi zato, ker je bila njegova pogodba s klubom pravkar podaljšana še za dve sezoni, to je do poletja leta 2023.
S tem Nemanja Matić postaja eden največjih zaslužkarjev med nogometnimi zvezdniki z Balkana, kajti njegova bruto plača je najmanj 9 milijonov evrov na sezono. Mimogrede, pri Chelseaju je Matić svoje dni zaslužil tretjino manj.
Po novem z Brunom Fernandeosm na igrišču odlično sodeluje tudi Paul Pogba. Še več. Francoski reprezentant in povratnik po dolgotrajni poškodbi je iz ekipe izrinil Brazilca Freda. Pri čemer ima njegova igra zaradi marljivega Fernandesa še več učinka. V prevodu to pomeni, da je Pogba – kot ugotavlja Laurie Whitwell, urednik podkasta posvečenega Vragom Talk of the Devil – defenzivno precej bolj razbremenjen, za podaje naprej pa ima delec sekunde več, itd.
Če si torej zdaj poskušamo vizualizirati ne le podajalsko kreativnost in dinamičnost veznega trikotnika Matić-Pogba-Fernandes, pač pa temu prištejemo še strelski nagon Fernandesa in občasno tudi Pogbaja, smo – skupaj z opisano napadalno trojico – že skoraj na pragu nogometnega Disneylanda. Da v tem ni prostora za razne Andease Pereire in Jesseje Lingarde je jasno že ob pogledu z lune. Se pa v istem dihu – pa čeprav na to nerad pomislim, kaj šele zapišem – bojim tudi, da bo Juan Mata v postavo delegiran samo ob morebitnih poškodbah prej naštetih nosilcev trenutne Unitedove rušilne mašine. Oziroma. Pereira, Lingard in Mata ob koncu meseca zelo verjetno zapuščajo klub.
Zdaj je četrtouvrščeni Chelsea, ki točkovno panično beži pred Manchester Unitedom, pred sila zahtevnim izzivom. Če na obračunih, ki so preostali do konca prvenstva, ne bo potolkel vseh svojih tekmecev, se bo kot pribito v Ligo prvakov za prihodnjo sezono uvrstila posadka Oleja Gunnarja Soskjærja.
In kje smo ostali z odgovorom na retorično vprašanje? ZAto ga ponovim: Ali je Bruno Fernandes – ki je zgodnja članska leta preživel pri Udineseju – edini “krivec” za boljši, bolj učinkovit Manchester United – poletna edicija 2020? V bistvu je. Prepotrebnega pozitivnega Brunovega efekta nista priskrbeli le njegovi nogi ter njegov smisel in ihta za jutriš na nasprotnikova vrata, pač pa je Manchester United z Fernandesom individualno in kolektivno krepkejši preprosto zato, ker ima od januarja v svojih vrstah izjemno baterijo, ki razvnema in bodri celotno ekipo; to je zelo dragoceno baterijo za “v bistvu tam nekje cirka 80M”.
