FOKUS

Zgodba tedna: (Oprostite izrazu) J*bi se, VAR!

Še enkrat se opravičujem za vulgarnost v naslovu. Mati me je naučila lepega vedenja, toda ker otroci bolj malo poslušamo svoje starše, sem se z leti privadil tudi kakšnih manj “salonskih” besed. Za kar sem v tem primeru pravzaprav hvaležen. Namreč, spoštovane bralke in bralci, premierligaški VAR je orožje pogube našega ljubega nogometa. Na trenutke imam občutek, da si ga je izmislil nek ljubosumen odbojkar, ki ni več prenašal dejstva, da njegov šport zaradi superiornosti nogometa zanima tako malo ljudi.

Prvič je bil VAR zares vpeljan na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Takrat smo se ljubitelji nogometa strinjali, da je VAR katastrofa za naš šport in klofuta v obraz najlepše, najbolj zanimive in najatraktivnejše igre na svetu. Potem je prišla sezona 18/19 in z njim smo se sprijaznili, nekateri celo spoprijateljili. Španci in Italijani so ga razumeli in nam ga lepo počasi prevajali v splošni nogometni jezik. Potem pa so VAR v roke dobili Angleži. Video sodniška tehnologija ni prva stvar, ki so jo (oprostite izrazu) zaj*ebali. Ampak angleška muhavost Slovencem ne seže ravno do srca. Želijo iz Evropske unije? Naj, to ni naš problem. Ko pa se vtaknejo v nogomet … 

Se spomnite, kako smo “uživali” v teh posnetkih na svetovnem prvenstvu v Rusiji? virFoto: FIFA

Verjamem, da je Premier liga precejšnjemu številu bralcev tega teksta edina angleška stvar, ki vas zares zanima. No, morda koga privlačijo še lepote Londona, s katerimi si želi očarati svojo boljšo polovico. Popolnoma razumljivo. Premier liga je bila za večino izmed nas tekmovanje na meji popolnosti. Najbolj konkurenčna liga na svetu, najbolje medijsko podprta, z vpogledom v vsak kotiček angleških stadionov ter v vsako sekundo dogajanja. Nogomet se v Angliji igra tudi med prazniki, s čimer seveda Premier liga piha na dušo navijačev po vsem svetu, ki redke stvari sovražimo bolj kot nogometne premore. V Premier ligi igrajo nekateri največji nogometni virtuozi, ki jih s klopi vodijo najboljši trenerji na planetu. Sanjsko.

In ker je vse v najlepšem redu, je po stari človeški navadi seveda potrebno vse skupaj (spet oprostite izrazu) za*ebati. In Angleži so kot sredstvo za uničenje najboljšega nogometnega tekmovanja na planetu izbrali VAR. Sama tehnologija seveda ni sporna, verjamem, da če si VAR ogledamo s tehničnega vidika, prav veliko napak ne bomo našli. Prej nobene. Ampak nogomet ni tekmovanje robotov! V teoriji naj bi VAR pomagal sodnikom, da bi sprejemali poštene odločitve in čim manj vplivali na zmagovalca tekme. In že tu se moram ustaviti.

Sodniki. Edina bitja na nogometnih zelenicah, ki nimajo navijačev. Sodniki so ljudje in ljudje delamo napake. Napadalec zgreši prazna vrata, sodnik napačno oceni situacijo in dosodi najstrožjo kazen. Vratarju žoga med nogama spolzi v mrežo, stranski sodnik za trenutek zamudi in ne dvigne zastavice, čeprav je bil napadalec za pol koraka v prepovedanem položaju. Motiti se je človeško. In ravno ti pripetljaji so odlična snov za gostilniške ali kavč debate po tekmah, za iskanje izgovorov – zaradi sodnika smo izgubili! Naravni, sestavni del nogometa. Ampak ne, nogomet menda potrebuje VAR.

Na tekmi, s katere je tale prizor, bi se VAR sistem pregrel. foto: Yahoo

Naj se vrnem na prej omenjene Italijane in Špance. Res, iskrene čestitke vsem odgovornim, ki so vpeljali VAR v ti dve nogometno super razviti državi. Italijani so VAR, roko na srce, resnično potrebovali, ker na žalost vsi vemo, da se v italijanskem nogometu dogajajo čudne stvari, ki imajo korenine daleč od nogometnih zelenic in o katerih se pogovarjajo (in žal tudi odločajo) v temačnih sobah daleč od oči javnosti. Pristaši teorij zarote v Španiji, največkrat navijači Barcelone in Reala, so prepričani, da sodniki favorizirajo zdaj enega, zdaj drugega kandidata v vsakoletnem boju za španski naslov. In tudi oni potrebujejo VAR. Italijani in Španci so se zadeve lotili zelo resno in vsaj po mojem mnenju v La Ligi in v Serie A VAR deluje precej dobro.

Kaj pa v Angliji? V Angliji se lahko VAR (saj sedaj že veste, da sledi opravičilo) j*be. Ko dosežeš gol, nikar ne teci pred navijače s kakšnim domiselnim proslavljanjem, ampak pridno počakaj, da se na zaslonu izpiše odločitev video sodnikov, da je gol priznan. To seveda ni težava samo v Angliji, ampak je pa ravno v Angliji največja težava. Sodniki namreč slepo sledijo navodilom, naj ne dvignejo zastavice v tesnih situacijah, ko se nogometaš znajde na meji prepovedanega položaja. In potem se vsi lepo veselimo, VAR pa seveda zadetek razveljavi. In pri teh prepovedanih položajih … ko samo vidimo navidezne črte, nam postane slabo. Ker vemo, kaj sledi. Risanje nekega izjemno neposrečenega pejsaža v “Slikarju”, pri čemer sodniki iščejo tiste točke med ramo in roko, za katere niti največji specialisti človeške anatomije do uvedbe angleškega VAR-a niso vedeli, da obstajajo. Resnično verjamem in sem prepričan, da to ni in ne sme biti namen uvedbe video tehnologije v nogomet.

Vse štiri situacije so se zgodile v enem samem krogu. Dragi moji, tak nogomet nima več smisla. foto: Marca

In ker so Angleži seveda nekaj posebnega, mora biti tudi njihov sistem VAR nekaj posebnega. Kdo, za vraga, se je spomnil, da sodnikom ob rob igrišča ne postavijo zaslona, da si ogleda sporno situacijo?! Tako je glavni sodnik, ki je seveda še vedno tisti, ki sprejme končno odločitev, na milost in nemilost prepuščen nasvetom sodnikov, ki sedijo v sobi in “bulijo” v ekrane. Neumnost brez primere. 

Za konec pa seveda udarijo še nogometna pravila. Tudi ta si Angleži interpretirajo po svoje. Še posebej seveda famozno odločitev o tem, da je prekršek storjen takrat, ko žoga udari v roko, ko je ta v položaju, ki telo naredi “nenaravno večje”. In ja, “nenaravno večje” je pod narekovaji zapisano v samih pravilih! Preverite sami. In sedaj si predstavljajte situacijo. Glavni sodnik ne vidi, da je nekoga žoga v kazenskem prostoru zadela v roko. VAR to opazi in sedaj mora sodnik v VAR sobi oceniti, ali je ta roka telo naredila “nenaravno večje”. Glavni sodnik se na podlagi njegovega mnenja odloči, da dosodi enajstmetrovko. Torej dosodi enajstmetrovko, čeprav niti ni videl igre dotika žoge z roko oziroma niti ne more oceniti ali je bilo telo zaradi roke “nenaravno večje”! In če vztraja pri svojem, da ni videl igre z roko in da se zato enostavno ne more odločiti za enajstmetrovko, je celoten svet od zelo blizu videl, da je šlo za igro z roko in zato izpade kot najbolj nekompetentno bitje. Ter seveda spodbudi debate zarote, da ni dosodil enajstmetrovke, ker je pač navijač nekega kluba ali tiste še bolj bizarne, da se je pač liga odločila, kdo naj bo na koncu prvak. 

Ko roka ni roka in je vse po pravilih, ampak tega nihče ne razume. virFOTO: Youtube

Ne mislim sedaj načenjati še teme, kako zelo VAR sovražimo šele Fantasy managerji, ampak bom samo zaključil z mislijo, ki sem jo zapisal v pogovoru ene svojih Fantasy skupin. VAR bi bilo potrebno ukiniti včeraj. Pa bi bilo prepozno.

Kako vam je bil všeč ta članek?
[Skupno: 20 Povprečje: 3.2]